Ustanovitveni sestanek taborniške organizacije v Mengšu. Imenovala se je Mengeška četa, delovala pa je v sklopu OST Domžale (Odred skalnih taborov).
Občni zbor Mengeške čete in s tem uradni začetek delovanja tabornikov v Mengšu. V prvi izvoljeni četni upravi so bili: Lojze Ručman (starešina), Urša Smole (načelnik), Blanka Mlakar (tajnik), Polona Smole (blagajnik), Niko Robavs (propagandist) in Jure Rifelj (gospodar).
Prvo letno taborjenje v Bohinju, skupaj s taborniki iz Domžal in Radomelj.
Prvi samostojni tabor Mengeške čete v Kamniški Bistrici. Po tem se je taborništvo v Mengšu močno razširilo.
Za ustanovitev odreda smo potrebovali ime in znak. Zato smo pred ustanovitvijo izvedli nagradni razpis za ime, za nagrado pa je bilo taborjenje v Bohinju. Največ glasov je dobilo ime Uporni plamen. To je bilo tudi partizansko ime našega narodnega heroja Matije Blejca - Matevža. Znak je na to temo oblikoval akademski slikar Mario Petrič, ki je takrat poučeval likovno vzgojo v osnovni šoli.
Iz odreda smo se preimenovali v Rod upornega plamena.
Posebno kritično je bilo leto 1996 po aferi »Bohinj«. V sili razmer so vodenje organizacije prevzeli res mladi kadri; Blaž, Jure, Urban, Tomaž, Zinka in drugi. In prav ti so še dolga leta v večini tvorili jedro vodstva v Mengšu. Takrat je taborništvo v Mengšu ponovno zaživelo.
Po daljših pogajanjih z občino Mengeš nam je prav za novo leto 2000 uspelo podpisati pogodbo, s katero smo sprejeli v upravljanje kompleks Letnega gledališča Mengeš (LGM).